Sedla sta v velik plast sena,
v plast dišečih rož in trave,
odeja je bila nebo utrinkov,
bil je avgust poletnega opoja.
Ovijala sta se v rutine dnevov,
v vonj spominov na poletje,
travnik: nepokošen, zarasel...
na njem venela je ljubezen.
Uvele rože ne dišijo večno.
Kaj, če tisoče semen so dale!
življenje mrtvo... slika v galeriji...
Plast spominov dvigne veter
in vidita ves izgubljeni čas...
Plasti usedlin v lastni duši.
Nada, pesem mi je všeč, v 1. vrstici pa popravi..v veliko plast, ne v velik plast ...
Hvala za komentar k moji romantično - depresivni pesmi.
Sem pa štajerka in tu se reče kopici sena PLAST (tisti plast): sskj:
nar. štajersko v obliki polkrogle naloženo seno; kopica1: raztrositi plaste; otroci so se radi skrivali v plastih / grabiti seno v plaste
Na koncu pa se s to besedo poigram in so seveda PLASTI (nanosi duševne usedline...)
o, zanimivo, hvala za razlago
lep večer, Damjana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nada
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!