Mlad,bled obraz,
z velikimi očmi polnimi nemira,
prekrije siva čipka -
bolečina neizživetega.
Kuka med krošnjami
in poje uspavanko praznega naročja.,
dokler utrujenega ne zazibajo veje.
Prazna naročja lepe Vide, neizrekljivo hrepenenje po neizpolnjenem... kako potešiti to žalost?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!