Vsakdanjost. Adaptacija?

To mesto je imelo parke, smeh, posluh, barve

in prebivalce.

Zdaj so vsi temni in nerazločljivi.

Z Rožnika se vrnem še pred mrakom,

ulice so iste, pot domov že najdem,

a prepoznam jih ne. Podhodom se izognem,

še pred mrakom so temni, nerazločljivi.

Tam teče človek, ožema se, steka v kanale,

v vzporedni svet podzemlja. V strah.

V norost. Segregacija pronica kot voda,

a ni voda. Voda bi odtekla.

Nič več ne hodim ven.

Vrata zaklenem. V nerazločljivost.

 

Mirjam Dular

Mirjam Dular

Poslano:
12. 10. 2021 ob 21:52

To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:

Fotoverz na enem listu

Zastavica

Andreja Preprosta

Poslano:
13. 10. 2021 ob 07:41

Na žalost tudi jaz 

vse bolj zaklepam vrata.

Včasih jih nisem...

Lp 

Andreja


Zastavica

Mirjam Dular

Poslano:
13. 10. 2021 ob 09:58

Ja, Andreja.

Lepo bodi,

Mirjam

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
16. 10. 2021 ob 21:30

In se zavemo, da se ne moremo adaptirati na takšno sedanjost ... čestitke,

lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Mirjam Dular
Napisal/a: Mirjam Dular

Pesmi

  • 12. 10. 2021 ob 21:51
  • Prebrano 107 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica