Žarki poznega popoldneva
zelo počasi plešejo
z meglicami v grmu.
Tanke veje in listi
spuščajo pordeli obraz
v daljave.
Na drap kavču
se zlato rjave blazine,
še tople od šepetanja,
lenobno naslanjajo
druga na drugo.
Slovo dneva je razvlečena
melodija bluesa,
ki daje vtis,
da se ne bo nikoli končala.
Veš, da ni tako.
Zato uživaš.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!