bolijo me
porezani nohti
postriženi lasje
izdihani zrak

zaklenjena sem
v votlost besed

zavoham se
v hipni svetlobi
ki zareže v sivo mreno
v razpokah presušene zemlje
v tisočletnih semenih
ki ne poznajo časa
v temi krikov
ki strgajo smrad z drobovja

zeli rahlo polagam
na razbolelo meso
pomirja pekoča bolečina
in gnoj ki se izceja
kuham se v grenkih čajih

prebujeni medprostori
mrmrajo
pojdi domov
vase

nada pecavar