Na križišču poti veselja
sem te ugledala

Ugledala v vsej svoji lepoti
ko mežikaš s krmežljavimi dlanmi
v nov dan brezobzirnih stvari nasmeškov

Nikoli ti ni bilo dano zaznati
trdote brezvestnosti nagačenih ljudi
ki hodijo po svetu z ošabnimi besedami
še večjimi avtomobili in s premajhnimi srci

Vedno prav in samo vedno
opaziš v njih samo dobroto, sijanje
celo poštenje, ki ga tako redki poznajo

Vedno samo lepo in nežno tiho mirno
Lepo v človeku, ki mu jaz pravim tudi zver
Vedno in samo vedno razumevanje njegovih zlih
slabih in okrutnih dejanj brez nasmeha poletnih sanj

Preveč razumeš in preveč dopuščaš in sploh preveč odpuščaš
Ti prenežno bitje tega zmedenega, zafrustriranega, okrutnega planeta

Planeta zla neusmiljenih src bezvestih besed nemarnih oči ljudi sveta
ki vedno nekaj govorijo, vedno nekaj zahtevajo, vedno vedno
le laži, le posmeh, le zasmeh nečistih src luninih vozlov

In zato danes obstojiš na križišču poti
Ali greš še naprej po poti zaupanja
večne naivnosti sladkih obljub
ali dokončno zaviješ na
drugo stran obupa
zla in realizma

Pa saj zaman
zaman pričakovati
od tebe, da spremeniš
smer naravnanosti želja
Še vedno tako kot vedno letiš
na krilih zaupanja sreče, veselja
razumevanja, dopuščanja in odpuščanja

Še vedno tako kot vedno
Ti le ti, zdaj kot ti sedaj
jutri, včeraj, danes
letiš na križišču
poti v Raj

Raj ki ga
ni več
a ti
še
i

Andreja Preprosta