lahko vidiš v mojih
očeh
v presledkih med
besedami
v pavzah, ki se vedno znova
daljšajo
lahko vidiš v kotičkih
prisotnosti
tako dolgočasni, tako preprosti
odmevi
tistega kar je
ostalo
nimam
kaj dati
vse je razsuto
v koščkih
moja samota
v tišini teme
moj strah
v neznosnem srcu
moja žalost v poraženi
duši
nimam
kaj dati
kip je postal kamen
polje je postalo prst
metulj ostane v kokonu
kača ohrani svojo kožo
vrane v ruševinah dvora
svoboda se je vrnila
v zapor
nimam
kaj dati
nimam
kaj dati
kljub temu je nekaj
kar si vzela
z upanjem, da vidim
kar še vedno obstaja
nekaj
nekje
Vedno obstaja..lepa pesem.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Začrtan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!