SAMO ČISTA

Mokra zavesa.
Gosta,
odbija se od krošenj.
Pogoltnem zvoke in mokroto.
Da me osvežijo, razširijo pore
zapacane od razpadajočih mask
in počenih mehurjev
nevarne samozadostnosti.

 

Umijem se s tišino.
Natočim jo v srce,
izperem zrkla
in rdeče veke.
Pretihotapim se pod kožo.
S kosti pobiram solze.
Zgostijo se v megleno tančico,
posrka jo rob vesolja. .
Postajam topla,
žametna praznina.
Razlivam se.
Zadišim kot drobne,
mnogocvetne roza vrtnice,
ki so sanjale
na vrtu stare mame.

 

nada pecavar

Ana Porenta

urednica

Poslano:
22. 08. 2021 ob 17:14

Pesem o zdajšnji samosti, ki se zažira v vse pore, do kosti - in želja po biti v nekdaj ... čestitke,

lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

nada pecavar
Napisal/a: nada pecavar

Pesmi

  • 17. 08. 2021 ob 11:45
  • Prebrano 270 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 50.82
  • Število ocen: 3

Zastavica