kaj ti lahko
padajoč
še dam
solze svetega lovrenca
ki sva jih opazovala
otroci pa so na ležalnikih zaspali
padajo še vedno
vsako leto
preko naju
daleč nekje
daleč kot najini otroci
in jaz zrem v temo
da bi še ujel
sled svetlobe
preden preplašen zaspim
v tvojo samoto
Perzeide! Divno....
Otožnost je lepa in včasih paše.
Jagoda, Ananda, Dunja, Damjana, Silva, še ena noč, utrinki vse redkejši ... :)
Hvala vsem in lp!
Jošt Š.
In tako nebo poskrbi, da smo povezani s preteklimi časi in vsemi temi razdaljami ... čestitke,
lp, Ana
Ana, hvala za tvoj utrinek ob pesmi!
Lp!
Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!