(Apostoli si lahko samo vsak sebi svojega)

Toka nisem pripeto občudovala v mednožju.

Moje borbe so golih rok.

Nevidna pisava 

združuje moj pogovor

s teboj,

za katerega sem neizprosna

bojevnica.

Neuslišana

dejanja so najin bog.

Tudi ti si izgubljen.

Ne bom se pretvarjala.

Prepir zariše pošteno bojišče.

Nepravično je, da otroci nosijo

težo skozi režo utrdb, orožja,

ki rani nosača,

ki računa na druge,

ki je lahko brezglavo breme.

Neprevično je biti len.

Za nov udarec je potreben ponoven zalet.

Da sta cev in sprožilec pripravljena

je potrebno uporabljene šibre

zavreči,

pustiti ranjeno žival,

da izkrvavi

medtem, ko iščeš človeka v upanju,

da je ostal cel.

Dileme so filozofski prestiž.

Perforacija je le namig,

dilatacija - odmik

in skladjna je udejstvovanje.

Da beseda ne povzroči potresa,

kjer pisava ne namiguje brezbrižnost.

(Pesem profesorju (ki) si po Plečniku, ki ga Fabiani nakje prekaša, naposled vseh zatohlih samostanov modernizma,

! ker ima svoje lice,

zasluži svoje mesto.

Ker je otrok v njem,

ni važno čigav - je).

Janezu Koželju

afrokinetika