Piščali (III.)*
na vrhu
piščali vetra
beket
izmenjaje
piščali
beket
ovca
se vztrajno vrača
sledim prošnji
na strmino pobočja
pod previsno skalo
jagnje
tišina
zaman ga postavljam na noge
dvignem
ga v naročje
beketu sledim
do črede
bežijo pred mano
z njim v naročju
se spuščam
po poti
čez strma pobočja
pod vznožjem
prvič dvigne glavo
in glas
čreda
na drugi strani grape
silovito odgovori
ponovno
dvigne glas
ob padcu
ga obvarujem
položim v mehko travo
tretjič
dvigne glavo
glas
in omahne
piščali
oznanjajo:
jagnje božje
ki odjemlješ
življenje sveta
19. 07. 2021
ovca
se vztrajno vrača
Jošt Š, vem da ni to v kontekstu tvoje pesmi, a sem vseeno moral kopirati, seveda pa s tem mislim trenutno situacijo ...
Drugače pa seveda poučno in zanimivo.
Lepo bodi, Stojan
Stojan, ker gre za zapis tega, kar sem doživel, mi je ob tej pesmi še posebej žal, da je moja poezija očitno neuspešna pri odstiranju tistega in edino tistega, kar se želi dotakniti: ljubezni in smrti.
Jošt Š.
Jošt Š, nasprotno, tvoja poezija je zelo uspešna, nikakor z moje strani ni bilo mišljeno slabo, le ti vrstici sta mi dali asociacijo na trenutno stanje.
Sicer pa sam veš, da le avtorji vedo za globino svojih del.
Je pa prav, da tako kot sedaj, po razlagi, lahko čutimo na drugačen način.
Smo samo ljudje.
Vse dobro želim, Stojan
Stojan, vem, da so tvoji komentarji vedno dobronamerni.
Lp! Jošt Š.
Kako majhni smo ljudje proti piščalim življenja ... čestitke,
lp, Ana
Ana, Hvala!
Lp!
Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
- 03. 08. 2021 ob 10:29
- Prebrano 547 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 219.46
- Število ocen: 10