Jaz imam parket, povej mu, naj ne zakuri jase.

eni ljudje so kot da bi jih izbljuvala časovna kapsula.

ja, ko človek lepote ne more pojest.

to ni za lačne.

zadnjič sem videla enega, ki je raznašal letake  neke trgovine s hitro hrano.

??? 

mi lahko poveš kaj o tem. 

katero delo je užitno?

Nikoli ni verjel v naš vsakdanji kruh
in beton,

vedno je bil tujec med fasadnimi ljudmi

presenetljive slike...
Čestitke

ja Svit, nč posebnega  drugač, en realistični opis trenutka.

me veseli

Nina, pretežno vsako, preživetje je le na prvem mestu.

Nina Srečko. Srečnica!(?)

Hm, bravo, MD!  Bom pogledal, če je kakšen  aplavz na YT. Sicer jih imam še nekaj na zalogi. Včasih pomislim, da še premalo.  Kmalu, ko sem tule prišel, sem bil namreč soočen s posebnimi vrstami neumnostmi. Kot se spodobi,  so izrazi seveda dobili splošne oblike, ki se jih seveda da oživiti in  privleči na dan.
Človek mora biti za to tudi hvaležen. 

ena od milejših, da ne rečem, večno portalovsko aktualnih, pa je recimo tale:  

Brihtne buče

Ah, nič posebnega :), skupinsko delo ;). You know…

Modra

sssssss

ne, ne vem, nisem bil zraven, ti pa si pri tem skupinskem 'delu' očitno bila, al kako? morda na kakšni delavnici celo? Pa pravijo, da je vsako delo častno, hmm.
če/da zaključiva (nujno sicer ni), kot je običaj in se spodobi, bi mogoče bil lahko tvoj zadnji komentar pač en smajli čustvenček?  Ki seveda da vedeti, da je nekomu, ki se preveč steguje, vse jasno.  To je, kot sem opazil, tule najpogostejši odgovor, če nekoga pocukaš za besedo - tudi glede drugih, vsebinskih reči, npr.  

delavnica za teroristićko gardo?

Kakšne klobase so se pa to prikotalile ...

Podobno, kot pri četrti srednji sklanjatvi -

ne veš točno za kaj gre pes na povodcu ven.

Vojvodinja Nina iz Yorkšira

:)

tebi bom pa celo (h)vala rekel.  nič nimam proti  naravnim zaveznikom, dokler smo v res-u.   in zaresu.  To je duende, občutje, da gre zares.

Slikovit opis tujosti v (vsakič) tujem svetu, čestitke,

lp, Ana

me veseli, hvala Ana

ja, naj omenim, da je lirski subjekt resnična oseba, ki, kot omenjeno
je (bil) videti, kakor da je zlezel iz nekega drugega časa in okolja.
nekateri ljudje enostavno ne pašejo v ta svet,
ne zmorejo, pa jih potem začopati psihiatrija
 ... in so poštempljani, od tam pa gre le še navzdol in postrani.
Tako je bilo tudi s tem indijancem ...
Enkrat mu je bilo, tako so ugotovili dohtarji, pač vsega dovolj.
Ljudje pa, kot ponavadi, pametni, da glava boli ...