Štejem korake
v objemu zasoplih pričakovanj
da dohitim pozabljeno modrino
pregreto v tisti noči ognjevitosti
objeto z ustnicami naslade
vršičkov tvojih prsi
da prispem do postaje
kjer me pričakaš v prosojni obleki
izpod katere skrivaš utrip svojih žil
v temni noči se prepletajo koraki
z doživeto mislijo že prehojenih poti
kjer mi tvoja gola bedra
krojijo notranji vihar
vse do šepetanja v skrivne vdolbine
ko besede v navideznem vetru
neslišno obmolknjejo.
Suzana Kavka