Potemnel sem kot srebro
Čakam na jutro
Takrat moj dom
oživijo klici galebov
Potem pustim silogizmom
da se razpredejo
Preberem osmrtnice
Zdaj vsakemu rečem
rad te imam
Mislim si
da ne čutim več nič
bom spet polil jogurt
Ali ni dovolj med mnogimi
že eno bitje da te ogreje
In kaj potem
če je med pokojnimi
Mislim si
saj kmalu se vidimo
in ugašam
jutro za jutrom
kot cigarete
čakajoč na galebe
da poselijo moj dom
.... čakajoč na galebe.. Zelo lepo... Lp
Blanka, hvala, me veseli.
Lp, m
Me veseli, Mr. Cane.
lp, m
miko, res je, nekoč tudi med tistimi, "ki pasoša ne potrebujejo več".
Lp, Stojan
Rahločutna pesem minevanja in otožnosti ob izgubah, čestitke,
lp, Ana
Hvala, Ana, za izbor.
Lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!