POHLEP

Je dan zaspal v večer
v njem prebuja se močna zver
močna kot pohlep
močna kot zmaja rep.
 
Moč ne pojenja
le veča se ta zver
kot volkodlak ki zarije zobe v njegov vrat.
 
Okrog vratu se ga drži
ta zvez
čez zobe mu pije kri.
 
Pohlep po zlatu
pohlep po bakru
pije mu dušo
doda še sol
pred oltarjem ves je gol.
 
Sol skeli sol boli
na koncu ves sev izžari
izžari iz njegovih oči
o ko vsaj videl bi svet čez lepše oči.
 
Svet brez norih teh idej
svet kjer pohlep nima mej
nima mej ni srca
le železo vreže do srca
 
a srce le želi si svet brez vej.
 
VIKI

Aleš Kastelic

Komentiranje je zaprto!

Aleš Kastelic
Napisal/a: Aleš Kastelic

Pesmi

  • 29. 07. 2021 ob 14:37
  • Prebrano 80 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 0
  • Število ocen: 0

Zastavica