Duh puščave
Za upanje kobilice in med
za sol
zlato
in hašiš
kdaj ustreliš
na trgovskih poteh
da potepuške pse
preplašiš
Utrujen greš in miren
z nebesnimi stranmi
na dlani
in šteješ
bele so kosti puščave
in zvezde vabijo kot češnje
mandlji
in dišave
Za blisk živiš
ki spušča se na zemljo
za zelena hrepenenja
ko boga užiješ dihaš
utrujen greš
čez vsa zorenja
miren
in v beli opravi
kot bele so kosti v puščavi
ko boga užiješ dihaš
utrujen greš
čez vsa zorenja
Stojan, hvala za branje in odziv.
lp, m
Samotno pohajanje in prilagajanje okoliščinam - puščava kot prispodoba za življenje ... čestitke,
lp, Ana
Ana, hvala še enkrat!
Lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 28. 07. 2021 ob 00:30
- Prebrano 323 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 16.83
- Število ocen: 4