Mimo sem šel

Vsak dan,

ko grem na delo,

jo vidim,

lepa je in ponosno velika.

 

V podjetju smo ljudje,

miši in čebele,

a se vsak dan spomnim nanjo,

lepa je.

 

Domov odhajam utrujen,

nezadovoljen in ponižan,

mimo nje grem,

jo gledam,

lepa je,

ponosno je velika.

 

Grem mimo nje,

le jaz,

nato hitim domov,

v blok,

v stanovanje k ženi,

ki v spalni srajci čaka mene,

heroja in junaka,

ne pogledam je,

čeprav tudi žena je ponosna in velika.

 

Zbegan sem,

hudiča,

kje so ključi moji,

kje za vraga mastercard je moj,

kje imam očala?

 

Žena gleda me ljubeče,

proseče, nežno in lepo,

sam pa grem v podjetje,

mislim spet na njo,

ki za cesto je,

lepa,

ponosna in velika.

 

Res je lepa,

res ponosno je velika,

vendar se ljudi več ne dotika.

 

Nihče prav rad ne hodi mimo nje,

a meni ona.......strla je srce.

 

Ko zjutraj grem v službo,

vidim jo,

v službi svoji mislim le na njo,

ko vračam se domov,

zopet pogledam jo.

 

Pogledam vsakič jo,

zarustano in staro,

ki kdo bi že zagnal jo kam,

med šaro,

a ona je kraljica nekega spomina,

spomina tistega,

ki vidim ga,

ki bil nekoč upornim dušam bolečina.

 

Vsak dan gledam jo,

odpisano,

propadlo, staro giljotino,

jo gledam,

da mi lepše je,

ko grem v kino.

Angel

afrokinetika

Poslano:
28. 07. 2021 ob 13:34

blues?

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Angel
Napisal/a: Angel

Pesmi

  • 28. 07. 2021 ob 04:59
  • Prebrano 325 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 31.6
  • Število ocen: 1

Zastavica