Rdeče drevo

Ob mojem vznožju

si

skotena iz zarjavelih podusti,

mornarka.

Obsegam te, združujem

tvoje palce

s hieroglifi.

Poljub

si,

stik kož,

ki nakazuje milovanje,

vračanje

v isto orbito

nebrižnega obupa vzhičenosti:

obriši

mojo kapljico,

zapisana je,

sporoča, dehti, zatisne;

odnehuje. Negibno gre.

V moje deblo so vrezane

inicialke,

navrtana dupla

in

počasni propad drevesa.

Tvoja krošnja bom,

tvoja senca,

zavetje. Mračnih sten.

Pišem ti.

Pišeš si.

Pisava ni.

Boli. Razleze se preko devetih gora

in devetih voda

in devetih 

nebes,

do zlatega peresa

ptice rugalice; 

negibne noge

rajske kače

v tvojih kodrih.

V trajnosti

leporečja.

 

Mirjam Dular

Mirjam Dular

Poslano:
20. 07. 2021 ob 23:58
Spremenjeno:
21. 07. 2021 ob 00:05

To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:

Foto: B. G.

Fotoverz na enem listu

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Mirjam Dular
Napisal/a: Mirjam Dular

Pesmi

  • 20. 07. 2021 ob 23:56
  • Prebrano 84 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica