Forum
- Datum objave:
16. 07. 2013 ob 10:17 - Spremljaj
- Število komentarjev: 8
- Piše: Vesna Šare
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 1564 krat
Midva sva letni čas
Že objavljeno pesem sem dala v delavnico, prosim za pomoč pri piljenju. 
Najprej je zgledala takole:
Ti si zima.
Skozi mračnozorje kristaliziraš vedenje o zemeljskih
strdkih in zastrtih ovratnikih krvnega tresljaja. Jemaje
tron bogaboječi predstavi o mrazu nekronskih kamnov
jezdiš, da razkrohotaš belo ravan. Ne boš vzorčil prazime,
tvoj cilj je šepet ugašajoči Morani.
Jaz sem poletje.
Skozi žarkozorje zlatim čutenje zažgane srebrnine in
prevrete dlani praškega avgusta. Šepajoče kot rani skupek
kapljevin se prihulim v potenje sredinčevega krika, da
zaplujem v plavenilo. Ne bom razpredla prapoletja, moj
cilj je dvanajst dobrih del Kresnika.
Midva sva poletna zima.
Skozi enakozorje spletava moč ledeno pokošene trave
in vročinskega vala poslednje snežinke. Srebaje dih
rakovice odprtih ust razkoračiva potisk najinih nog,
da vzvalovi dno mokrega zatočišča. Ne bova gazila po
prapoletju, ne bova sikala po prazimi. Najin cilj je vskok
v praprotno seme boga pobirajočega se leta.
Poslano:
16. 07. 2013 ob 10:19
Spremenjeno:
16. 07. 2013 ob 11:06
Po preoblikovanju je zdaj takšna:
Ti si zima.
Skozi mračnozorje kristaliziraš hojo po ledu
z visoko zapetim ovratnikom. Jemlješ tron predstavi
o mrzlih kamnih in jezdiš, da razdevičiš belo ravan.
Ne boš vzorčil prazime, tvoj cilj je šepet ugašajoči Morani.
Jaz sem poletje.
Skozi žarkozorje čutim zlato v srebrnini in prevretost
prašnega julija. Rani dež šepa po prstih, zbudim
se, da z njim zaplujem v plavenilo. Ne bom razpredla
prapoletja, moj cilj je dvanajst dobrih del Kresnika.
Midva sva poletna zima.
Skozi enakozorje prepletava moč pokošene trave
in smehljaja snežinke. Pijeva dih iz rakovice
premrlih ust in razkoračiva potisk najinih nog,
da vzvalovijo alge. Ne bova gazila po prapoletju,
ne bova sikala po prazimi. Najin cilj je vskok v seme
boga pobirajočega se leta.
Je zdaj bolje, naj še pilim, ima kdo kakšno idejo?
Poslano:
16. 07. 2013 ob 10:41
Spremenjeno:
16. 07. 2013 ob 10:51
Bolje je, jednostavnije...
...in še:
Ti si zima.
Skozi mračnozorje hodiš po ledu z visoko zapetim
ovratnikom. Samo predstava o mrzlih kamnih je premalo,
jezdiš, da razdevičiš belo ravan. Ne boš vzorčil prazime,
tvoj cilj je šepet ugašajoči Morani.
Jaz sem poletje.
Skozi žarkozorje čutim zlato v srebrnini in prevretost
prašnega julija. Rani dež šepa po prstih, zbudim
se, da z njim zaplujem v plavenilo. Ne bom razpredla
prapoletja, moj cilj je potovati s Kresnikom.
Midva sva poletna zima.
Skozi enakozorje prepletava moč pokošene trave
in smehljaja snežinke. Med kepanjem pijeva dih
iz rakovice in koračiva potisk najinih nog,
da vzvalovijo alge. Ne bova gazila po prapoletju,
ne bova sikala po prazimi. Najin cilj je vskok
v seme boga pobirajočega se leta.
Poslano:
16. 07. 2013 ob 12:18
Spremenjeno:
16. 07. 2013 ob 12:45
innnnn....
Zima.
Skozi mračnozorje hodiš po ledu z visoko zapetim
ovratnikom. Samo predstava o mrzlih kamnih je premalo,
jezdiš, da razdevičiš belo ravan. Ne boš vzorčil prazime,
tvoj cilj je šepet ugašajoči Morani.
Poletje.
Skozi žarkozorje čutim zlato v srebrnini in prevretost
prašnega julija. Rani dež šepa po prstih, zbudim
se, da z njim potonem v plavenilo. Ne bom razpredla
prapoletja, moj cilj je potovati s Kresnikom.
Poletna zima.
Skozi enakozorje prepletava moč pokošene trave
in smehljaja snežinke. Med kepanjem pijeva dih
iz rakovice in koračiva potisk najinih nog,
da vzvalovijo alge. Ne bova gazila po prapoletju,
ne bova sikala po prazimi. Najin cilj je vskok
v seme boga pobirajočega se leta.
Morda je zadnja verzija še najboljša. Če ne bo drugih idelj (mojih ali vaših), bom pesem popravljeno vrnila med objavljene.
Milen, hvala za pozorno branje in komentar.
Poslano:
16. 07. 2013 ob 13:02
Spremenjeno:
16. 07. 2013 ob 21:12
hehe...
Zima.
Skozi mračnozorje hodiš po ledu
z visoko zapetim ovratnikom.
Predstava o mrzlih kamnih je premalo,
jezdiš, da razdevičiš belo ravan.
Ne boš vzorčil prazime,
tvoj cilj je šepet ugašajoči Morani.
Poletje.
Skozi žarkozorje čutim zlato v srebrnini,
prevretost prašnega julija.
Rani dež šepa po prstih, zbudim se,
da z njim ukradem plavenilo.
Ne bom razpredla prapoletja,
moj cilj je potovati s Kresnikom.
Poletna zima.
Skozi enakozorje prepletava
moč pokošene trave
in smehljaje snežinke.
Med kepanjem z rakovico
usklajujeva korake.
Ne bova gazila po prapoletju,
ne bova sikala po prazimi.
Najin cilj je vskok v seme
boga pobirajočega se leta.
Poslano:
26. 10. 2013 ob 21:08
Spremenjeno:
27. 10. 2013 ob 20:10
Zanimivo, Vesna,
komaj nocoj vidim to dodelavo :)
Žal, so delavnice zamrle z obnovo foruma :(
kar je velika škoda :(
Lp, Lea
Poslano:
27. 10. 2013 ob 20:10
Spremenjeno:
27. 10. 2013 ob 20:14
Lea, zanimivo je potekala tale obdelava, morala sem jo deliti z nekom...in končna izvedba je objavljena in drugačna od te zadnje. Ni mi pa žal za popravke!
Hvala za komentar in lp,
Vesna.
Komentiranje je zaprto!