Tudi če …
Želim te objeti,
se te dotakniti z dlanmi,
poljubiti na lice,
se poglobiti v tvoje oči.
Stroka tega ne priporoča,
dovodi,
celo prepoveduje.
Izgubljam človečnost,
prvinska čustva,
želje,
normalnost.
Vseeno mi je:
objel te bom,
se potopil
v lepoto povezanosti.
Zaradi vseh posiljevanj
strokovnjakov,
bom tako vsaj živel!
Tudi če …
umrem.
Stojan, ali namiguješ, da bomo vsi postali roboti. Joj, če je tako, kaj bo ostalo od ljubezni!
LpM
človek ne rabi ljubezni. rabi neko obliko
uspeha. lahko je
ljubezen, ampak
ne rabi bit :).
Začarala te robotizacija, Stojane.
" Izgubljam človečnost,
prvinska čustva,
želje,
normalnost."
Lp, Katica
Maki, vse se kaže v takšni smeri - jaz se poskušam s tem čim manj obremenjevati, preusmerjati misli.
Ko tudi zdrav razum odpove ... ( pa ne najin :-))
Lepo bodi, Stojan
Dejan, vsakdo od nas rabi ljubezen: najprej do sebe, da jo lahko začuti.
Uspeh ..., ja, toda, če ni spontan, oseben, je vse brez veze. Vsako pridobitništvo, kalkulacije, všečnost, preračunljivost niso uspeh!
Ljubezen ni zaljubljenost! Je mnogo več; je ljubeč pogled mlade muce (one, na štirih tačkah, da ne bo pomote :-) zadovoljno prebujenje, sprejemanje trenutnih situacij, veselje do tega, da smo, da smo še vedno tu, imamo priložnosti, možnosti ...
Obstaja ena definicija, da je STRAH pomanjkanje Ljubezni, pa se kar strinjam.
Vsako mnenje je pravilno, tudi, če se z njim ne strinjamo.
Verjamem, da veš, da ti ne želim ničesar dokazovati, te prepričevati, ker te spoštujem kot človeka, kot soustvarjalca pisane besede, le en moj pogled.
Včasih je dobro kaj zafilozofirati, ker ... "sto ljudi sto čudi"
Lepo bodi in seveda srčna hvala za mnenje, ki je pravilno :-)
Stojan
Katica, pa ni me ravno začarala, le včasih "NEUMNOSTI" ne morejo mimo mene, naša generacija je vajena vsekakor drugačnega, lepšega, bolj spontanega življenja, srčnosti, rokovanja, objemanja, pogleda v oči ...
Zato ..., kot sem napisal: "Raje umrem kot človek, ne kot robot, poteptana osebnost ..."
Lp, Stojan
Stojane, u pravu si bilo je romantike, a i Roboti su pjevali:
Lijepu večer ti želim.
Pozdrav! Katica
Katica, leto, ko sem bil v prvem razredu osnovne šole ...
Že takrat je obstajala hrbtenica, zato se tudi danes ne damo.
Hvala in lepe sanje, Stojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Stojan Knez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!