Žalna podoknica
Da zapel bi svoji ljubi
jaz podoknico najlepšo,
sem se celo leto trudil
s solo petjem, cvilil smešno
kot tenor v pevskem zboru
in celo v župnijski cerkvi
vadil na cerkvenem koru.
Pa prišel je dan premiere,
ko pod njenim oknom hrabro
naj zapel bi serenado,
zdaj pa vzklikam: mizerere!
Ko je oknici odprla,
moja ljubica nemila
in začula glas moj kilav,
ah, od smeha je umrla!
Z nemalo samopomilovanja in ironije, a zato ta žalost postane prav smešna ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 17. 06. 2021 ob 22:21
- Prebrano 575 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 14.97