Neko je ubrao sve ptice
iz krošnje velikog belog jasena
koji je granama natkrilio dvorište
nijedna nije ostala
nijedna nije pala
Neko je pokušao da slaže
da prava ljubav nije večita
neprolazna
Ne može se poništiti ljubav
ni htenjem
ni željom
ni rečju
ni postupkom
niti ikakvom magijom ili čarolijom
jer
ljubav je magija sama po sebi
Hteo sam da uhvatim
prezrele senke u zapadnom vetru
da nekako osetim nose li poruku
ili se samo igraju
raspirujući neki večni
neugasli plam
Ne uspeva mi to baš najbolje
bolje reći
ne uspeva nikako
Kroz razlistalu krošnju se nazire
samo sivo sumorno nebo
iz kojeg će uskoro provaliti
nesretna i nepotrebna junska kiša
Onda sam pomislio da govorim pticama
A neko je ubrao sve ptice sa grana
onog velikog belog jasena
nijedna nije pala
nijedna nije ostala
Milen, zelo se mi dopade pesem!
lp, m
Čestitke k pesmi minevanja in pticam, ki jih opazimo: tiste, ki niso ne odletele ne ostale ...
lp, Ana
Hvala Ana, prvenstveno na komentaru!!
LP, Milen
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milen Šelmić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!