XIV
Prepoln dežja si, vetra, hladnih vod,
ki spirajo človeka iz ljudi,
kot hudournik se izliva svod,
v zenicah luč utaplja se, medli.
Sledi puščene briše, vse do tja,
kjer se sušijo čudežna semena
nebes, ki jih posejeva za dva.
Kot mlad bršljan prerastejo bremena,
brsti po želji za dotikom koža,
spet v sočen plod se ustnice napnejo
in dlan kot žamet lice ljubo boža …
A zdaj vedrim med tvojo sivo prejo.
Ko jo razpletem, v prstih ti bo klilo,
na moje prsi zvezde porodilo.
ki spirajo človeka iz ljudi
Čestitke
Irena, še ena divna pesem. Čestitam na prekrasnim verzima.
LpM
Irena - neverjetna si s soneti! Čestitam!!
Irena, sjajnu pjesmu si ispjevala i niknula je kao zvijezda na poetskom nebu. Sviđa mi se što si zadnje dvije kitice povezala CDC DEE sistemom rima. Bravo!
"Ko jo razpletem, v prstih ti bo klilo,
na moje prsi, boke, zvezde porodilo.
Lp, Katica
Irena, če napišeš še himno, boš čez sto let "zamenjala" Franceta.
Tvoja dela so res ena taka skoraj pozabljena nostalgija.
Lp, Stojan
Svit
Maki
Mirjam
Katica
Stojan
najlepša hvala
doma me že kličejo Williama :D :D :D :D
lp
pi
Pesem za vdih ... nato apnea ... in počasen izdih ...
lp, Lidija
Najlepša hvala, Lidija.
Lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 17. 05. 2021 ob 19:51
- Prebrano 749 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 275.9
- Število ocen: 15