U samoći pustinje
pored staze
sa koje srebrne
ptice sleću
zastao je čovek
koji je tražio
sreću
I pale su
hladne, bele
ruže sa neba
Gavrani crni
što žele?
Noćnom mraku
je poverio
svoje skrivene čežnje
Šaputao je tiho
da ga ne čuju
crne sence
crni vrani
U samoći pustinje
noći su hladne
i suza na oko
ne stane
kad na srce
mrak padne
Čekao je
da zora svane
i da tiha bol
prestane
Teška je samoća, pa i svi zvukovi nam se čine zlokobnim.
Lp i ostani dobro, Katica
Lepo pozdravljen Drago!
Pesem se me je dotaknila - slikovit opis samote.
Samota je del življenja, daje prostor ustvarjalnosti!
Lp,
Irena H.
Spet si zbudil lirika v sebi..., lepo izpeljano.
lp, m
Poslano:
07. 05. 2021 ob 19:13
Spremenjeno:
07. 05. 2021 ob 19:16
Samota je dvorezen meč
včasih ti je prav, včasih odveč!
Hvala vam
Katica
Irena H.
Damjana
miko
Lp, Drago
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: DragoM
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!