Zaupam kurkumi,
plemenito nosi breme superživila:
kurkuma, kurkume, kurkumi, kurkumo.
Hitro je zacvetel dan,
prehitro se je napolnil,
zgorel kot silikonski prah
in uplahnil. Krive so koprene.
Obredni obedi
napočijo šele proti večeru,
ko smo vsi zbrani,
ko prekooceanka zatrobi namesto zvonca
in poniglavi sinji kit nič več ne pogreša
okostja. “Ne, nismo ga videli,
ravno je bil na remontu." Next time. "Na! Kdo zdaj ve,
če se bo še kdaj primeril London.”
Moncton, Montreal, München.
Ljubljana?
Home, sweet home!
“Glej no! Tudi po internetu se razloči vonj
domače juhe.” Ne, ni "samo ena".
“Juhu,” si požvižgavajo gostje,
“porcelan nam strežejo.”
Vsak si lahko izbere.
Zlata ptička pa ne.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!