Ostal bom
Rad bi se dotaknil:
barv neba,
obličja Večernice,
vroče Andromede.
Smeha nerojenega otroka,
podhranjenega trebuščka,
ki v Afriki več ne joka.
Babičine modrosti,
najstniške norosti.
Zažugal v nebo,
zakričal,
da bom ostal.
Objet z večnostjo.
Vse to zmorem …
Nihče ne vidi mojih kril!
Stojan, kar poletel si..., lepa!
lp, m
Vidimo jih, vseskozi ji rišeš v tvojih pesmih.
lp
Ja, včasih je dobro, Miko. Hvala.
Lp, Stojan
Hvala dušica,
lep vikend, S
Uspelo ti je! Tvoja krila so tvoje želje...
Ld!
Ja, Tanja, vse premalo uporabljamo svoja krila...
Lp, S
ja, kaj vse bi..če bi lahko:)
Ja, vse lahko ..., če bi ... (malo za šalo, veliko za res) :)
Stojan
Karmen Prelovšek-Pia, krila so lahko tudi tako, za "rezervo" :)
Lp, Stojan
Letiš, Stojane i dodiruješ nebo, ne samo dodiruješ nego i crtaš svojim bojama!
" Rad bi se dotaknil:
barv neba,
obličja Večernice,
vroče Andromede."
Lp, Katica
Hvala Katica, vsi mi imamo krila s katerimi lahko poletimo. Na mesta, kjer smo nekoč že bi, na mesta, katera nam omogočajo umiritev, sprostitev ... Vse omejitve so v naših glavah.
Lp, Stojan
Svi smo mi jednom imali krila
(ali su nam otpala, kako je tvrdio Nikola Tesla),
i zato je Tesla jako volio golubove, i pričao s njima.
Još jednom bravo,
Ivan
... potem smo baje kot opice živeli na drevesih (učenje v šolah) ...
... a opice so še vedno na drevesih, mi pa vse bližje koreninam dreves ...
Ptice so pa itak ene najinpozantnejših prebivalcev planeta.
Hvala Ivan,
Stojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Stojan Knez
- 17. 04. 2021 ob 07:44
- Prebrano 534 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 78.93
- Število ocen: 7