Nekoč sem zasledoval

                  tvoj korak,

nespametnež,

preizkušal sem trdnost

            najine ljubezni.

Slišal sem tvoj brezskrbni,

razigrani smeh,

brez zlega naklepa,

ki bi hotel komu

      povzročiti bolečino

in smeh tujega moškega,

ki se je odzival na tvojo

                        lepoto.

Videl sem tvojo gibko

                        postavo,

ki je delovala povsem

                        drugače,

kot takrat, ko si bila povsem

                        ob meni;

tako - nedosegljivo.

Naval krvi mi je silovito

butnil skozi žile

in mi odvzel vso možnost

                  treznega razuma.

V tistem trenutku bi segel

                        po orožju,

če bi ga imel.

Bojan Foršček