Stojan lepa ljubezenska pravljica. Zelo všeč! Samo mi popravi v me. ;-)

Stojan oprosti, vse je ok, površno sem prebrala :-(

hvala Pia, a bo kar pravilno. Mišljeno je obraz.

Kadarkoli  sem se mu približala, mi je objel.

Obraz z dlanema.

Kmalu tudi telo.

Seveda pa je dobrodošlo opozorilo, ker se napake večkrat pojavljajo.

Lep dan, Stojan

Pesem predvajana na velikem platnu... všeč mi je zgodba

!!!

Ld!

Hvala Tanja :)

Ld, S

Sovraži in ljubi lahko samo človek. Sovražnika vzljubi lahko

samo Človek s srcem na pravem mestu.

Dotik, v vse prekate! ;)

Lp, Drago

Drago, hvala, človeška narava resnično nima meja.

Lp,

Stojan

Pjesma me je dirnula, Stojane!

"..Nisem mogla zaspati,

čutila sem njegov pogled.

Njegove solze, izgubljenost."

Lp, Katica

Hvala Katica, ker si celo prebrala (daljša dela se večini ne ljubi brati, je pa škoda, ker se določenih stvari ne da na kratko opisati).

Me veseli, da se te je dotaknila, ker je res čustvena, ob njej se lahko zamislimo in smo hvaležni za življenje, ki ga imamo v tem času.

Sledi še kakšna podobna.

Lepo nedeljo, Stojan :)

Zanimiva zgodba, ki  bi se morda lahko manjkrat  lomila s pikami (v pesmi). Pri tako težkih temah je zelo dobrodošel premislek o ravnovesju v pesmi, da ne zaide v patetičnost oz. razčustvovanost. Da pokaže zgodbo čim bolj čisto, morda skromno (brez pojasnjevanja), vse ostalo naredijo medprostori in bralec, ko jo prebere. Samo v razmislek za naprej.

Lp, Ana

Ana, hvala, to je bilo pisano pred leti, brez predhodnih znanj in nasvetov. Meni so všeč, ker so globoke in sporočilne za širši krog bralcev. 

LP, Stojan 

Ana, morda še to:

Zgodba se "lomi s pikami" ravno zaradi tega, ker je tudi mišljeno, da se bere tudi "med črkami", ne le med vrsticami. Pri piki se ponavadi ustavimo in si ustvarjamo slike.

Tudi kje je meja patetičnosti?... za vsakega drugače; včasih je potrebno ravno to, da se doseže učinek "navdušenja, vzvišenosti". Glede na tematiko v pesmi mislim, da mi je to popolnoma uspelo.

Ob tem mi je blizu eno dejstvo: ko napišeš kaj za otroke, sta samo dve možnosti, jim je všeč ali pa ne. Otroci vedno povedo iz srca. Tudi nas je še veliko "otrok", ki za razumevanje potrebujemo drugačnost na preprost način.

Tako, to je seveda moje "nestrokovno mnenje" napisano iz globine.

Kar nekaj podobnih zgodbic sem že objavil, pa je pri tej prvi komentar urednikov (urednice). Kako naj potem pesnik ve, kaj lahko naredi bolje, (primernejša beseda bi bila drugače)  če iz napisanega tega ne vidim, kako naj bi izgledala drugačna različica. Jaz sem vedno hvaležen za nasvete, predloge, sprejmem pa vedno tiste, ki so mi blizu in v skladu z mojim prepričanjem, ampak če tega fizično ne vidim, tega ne znam ...

Ana, naj to ne zveni kot kakšna kritika, nasprotno, morda je "klic", da tudi mi, ki ne obvladamo vseh pravil, radi pišemo. Še dejstvo, da se veliko pravil "krši" glede pravopisa, oblik, začetnic ..., pa je to ok. Pravila so zagotovo zato, da se včasih kršijo, ker drugače bi postali le ovce (pa naj mi te simpatične živali oprostijo). Ampak včasih res dobim občutek, da se določena dela le "preletijo".

Drugače pa zelo hvaležen, da sem našel ta forum, da prebiram literaturo, dobivam ideje, izmenjujem mnenja, dobim kakšno potrditev, nasvete ...

Vse lepo želim, Stojan

Jako lijepa pjesma.

Ima i veliki značaj.

Od rata i mistike do nečije kulture.

Lp iz Zadra,

Ivan

Ivan, hvala, večino teh podatkov sploh ne poznamo - 1000 let vojne, se sploh ne da predstavljati ...

Lp, Stojan

Pa poglejva konkretneje v Zlato rožo:

Devetstoosemintrideseto leto.

Več kot tisoč let trpljenja.

Zadnja velika bitka pred zmago.

Vietnamcev nad Kitajci.

Morda je po tem reka dobila ime. Rdeča.

 

Brezčutna Hoja mimo trupel.

Otopelost. Pprestrašenosti.

 

Krvav je zrl predse v skrčenem položaju je zrl predse.

Ni iskal pomoči, ni stokal.

Kot da mu je vseeno,

kot da želi za vedno oditi.

                (uvesti pesniški subjekt ali naj bo že od samega začetka ona pripovedovalka ali pa ostati pri tretjeosebnem pogledu na dogajanje) :

Vojaki okoli mene pokončujejo.

Šše vse preživele.

 

Osupnem ob pogledu.

Ne razmišljam.

Primem ga za ramena in odvlečem v podrast.

(tukaj pa iz sedanjika preideš v preteklik: poenoti čas pripovedovanja)

Nisem mogla zaspati,    / Ne morem zaspati, ...

čutila sem njegov pogled.

Njegove solze, izgubljenost.

 

Meglice so zjutraj prekrile trupla.

 

Negovala sem ga.

Zrasla mu je dolga brada.

Za celo dlan.

Nikoli ni spregovoril besede,

nikoli odvrnil pogleda od mene.

Razumela sva različne jezike,

pogleda pa sta se vse manj razlikovala.

 

Ritual umivanja je bil tokrat drugačen.

Prijel me je za dlan in jo nežno poljubil.

Začel je peti.

Nisem razumela, vendar …

… srce se mi je pričelo odpirati. žareti.

 

Počasi je pričel (že zgoraj, morda: počasi je shodil) hoditi.

Kadarkoli  sem se mu približala, mi je objel.

O obraz z dlanema.

Kmalu tudi telo.

 

Nisva smela ostati.

Bil je še vedno sovražnik.

Ko lune ni bilo na nebu, sva odšla. do morja.

Oprijela sva se debla in se prepustila.

Držala za roki in se samo gledala.

Kasneje zaspala.

 

Zjutraj sva zagledala prekrasen prizor.

več tisoč otočkov, obdanih z zelenim morjem.

Našla sva votlino.

Dala sem mu ime Chien – borec.

Nisva govorila,

vsaj z besedami ne.

Dokler …

 

… nisem rodila dvojčkov;

Quen – ptica in Hien – nežen, tih.

Otroka sta razvila svojo govorico,

kasneje usvojila najino.

Ljubečo, iskreno, umirjeno, spontano,

kot je bilo tudi naše življenje.

 

Moje ime je Mai – zlata roža …

 

Zaliv dvigajočega se zmaja nas je varoval.

Zaliv Ha Long …

Glavni razmislek naj torej velja temu, kdo pripoveduje pesem: morda bi bilo najboljše, če je ves čas pripovedovalka Zlata roža, ki je že v naslovu. Drugi pa poenotenju časa: bo govorila v pretekliku ali sedanjiku? Morda bi pesem imela večji učinek, če bi uporabil kar sedanjik. Po drugi strani pa bi bila prepričljiva tudi v pretekliku (nekdo, ki razgrne svojo življenjsko zgodbo).

Lp, Ana

Ana, najlepša hvala, nisem razmišljal v tej smeri, zdaj razumem, je res drugačno.

Sem kompletno popravil v sedanjik, pustil sem le drugo vrstico, ker je pomemben podatek, saj je ta vonja trajale več kot tisoč let.

Prosim za komentar,

lp, Stojan

Veliko boljše, Stojan, le ponekod imaš še kak "je" iz preteklika ter eno podčrtano besedo ;)

Se tudi tebi zdaj zdi pesem boljša?

Lp, Ana

Ana sem popravil; pri kopiranju včasih ostanejo kakšne napake ali kaj "izgine".

Zdaj mislim, da je ok.

Seveda se mi zdaj zdi in tudi je veliko boljša. Ko nekaj ne "vidiš", si tega tudi predstavljati ne moreš.

Hvaležen sem za tvoj čas, nasvete; naslednjič bo marsikaj drugače.

Še enkrat hvala in lepe sanje, Stojan

Stojane, vratila sam se pjesmi, jer je ostavila trag u meni. Translete mi je pomogao u prijevodu i stvarno su izuzetni tvoji stihovi i za razmišljanje. Svaki rat je velika patnja.

Lp, Katica

Čestitke zdaj tudi z moje strani,

lp, Ana