Mitologija*
Najprej zaslutim Orion.
Zvečer
lovi nizko na jugozahodnem
nebu, po tem vem,
da se zima nepreklicno izteka.
Pod njegovim pasom
cvrči življenje, kot v vsakem
dojenčku, ki ne postane tisti,
katerega študenti medicine
dobijo v roke že v prvem letniku
(iz formalina).
Za njim se vleče pes,
najsvetlejši je, a nikoli
ga ne dohiti, nikoli več ne bo
volk, bistvo pasme uteleša.
Ah, ve, svetle sestre,
ne objukujte samotnosti,
potem ko ste boga prosile,
da vas spremeni v ptice!
Ozrite se nazaj, potešite se z
zrenjem v vrtavko, na primer;
neslišno švisti,
prostor vleče za seboj:
malo je tako popolnih sistemov,
isti (vaš) bog jo je ustvaril,
zato blagrujte svojo srečo,
izbranost v poklicu.
Lovcu pomeni svoboda
največ, krvoločnost neguje.
Jaz pa se učim novih meja
(ne)prostosti, —
moč ima sedaj (tudi) noč**;
Jupitrovega vzhoda
ne bom pričakovala.
———————
* Z elementi elegije.
** https://www.youtube.com/watch?v=OmBxVfQTuvI
Poslano:
27. 03. 2021 ob 10:42
Spremenjeno:
02. 10. 2021 ob 18:51
V temnem vesolju se vse iskri.
Čestitke
Skozi črno luknjo v bel svet
Všeč!
Lp!
Hvala, Svit in Tanja. :)
(Ni čista tema, dejansko je Orion, s telefonom, z roke.)
Zvezde so od nekdaj navdihovale in te primerjave zgornjega in spodnjega sveta in premene letnih časov so mi tudi všeč, čestitke,
lp, Ana
Poslano:
31. 03. 2021 ob 19:43
Spremenjeno:
31. 03. 2021 ob 20:59
Merci, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
- 27. 03. 2021 ob 10:36
- Prebrano 548 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 196.39
- Število ocen: 7