Pomladanska pripeka. Ura se ustavi na dvanajstici. Otroci iz vasi se veselijo prihoda cvétne nedelje. Na promenadi ter na pločnikih se pasejo odpadle drnulje, trnulje in brin. Krošnje z nekoliko povečanimi vejami in nežnimi kobulastimi cvetovi trosijo po parkih, na parkiriščih in ob obrónkih gozdov zrna kurkume. Stoletja se preslikajo na platna rečnatih strug. Dlani obračamo proti rumenim oblakom - in mi smo vandravci, ki potujemo po preprogah poteptanih trav - od mesta do mesta - od vasi do središča, kjer zvezde dajejo senco konvójem.

In spoznal sem besedo, ki mi je všeč in posuje cvetni prah, občasno koencime - pa tudi kolagenska vlakna in propolis po goznih stezàh, vse do hiš s kovinskimi kljukami in lesenimi ograjami, kjer mladósti ponikajo v podtalnice.

Jernej Jager