Ob izjemnih priložnostih

                   zjutraj,

še ne povsem buden,

a tudi še ne ves v snu,

ko skozi zavest prileze

le oddaljeno zavijanje

avtomobilskih siren

in vztrajno zvonjenje 

cerkvenih zvonov,  

se v tej medlosti

napol prebujenega stanja,

spominjam

                  izkoriščenih,

še bolj pa

                  neizkoriščenih

                  priložnosti,

tako

      sladkih

in tako

      grenkih,

da mi bujnost fantazije

      razdrami vse možne

            končiče fizičnega telesa.

In je lepo.

Bojan Foršček