NAŠ PLANET
Živim tako,
kot le laho,
mislim na čase,
ko je bolje nam šlo.
Naj mine ta čas,
da zopet bo tako,
ko lepote vsakdana,
užili bomo lahko.
Le zakaj je tako,
da svobode več ni,
zakaj je tak čas,
da po svetu straši.
Nekdo je med nami,
ki všeč mu ni,
da isto sonce,
uživamo vsi.
Srečen je "ta nekdo",
če soncu ne "da",
da sveti ljudem,
ker pač moč ima.
Pohlep Planetu,
spet grozi,
oblaki se temni,
zgrinjajo z vseh strani
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Leon Bucar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!