Letni časi
Pogreješ se v gejzirju, spiješ žveplo,
vulkani tečejo mimo in vlage je dovolj,
da zamesiš kruh, ki se bo med obredom
dvignil do meje pomladi, do vnebohoda.
Ni sezone lova, ni sezone snega,
ni sezone tulipanov, češnje stagnirajo.
Čas pada na glavo na tla, odbija se,
zlaga se v prispodobe, v dan poezije,
ki vendarle označi pomlad.
Poslano:
16. 03. 2021 ob 20:56
Spremenjeno:
16. 03. 2021 ob 21:12
Imenitna pesem za svetovni dan poezije ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
- 16. 03. 2021 ob 20:55
- Prebrano 327 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 109.54
- Število ocen: 4