Narežimo cepiče, in jih shranimo v starinskem plašču. Čas, ko je sok v olesenelem delu lesa in se luža polna vode od ledene sveče (sezitivno) izteka v zaoderje. Ko pride Vesna v cvet, pride tudi on. In gosto bo morje tvojega srca, in ovijalka bršljanovih lasnih priključkov bo ovijala polkna moje srčne mišice. Odpadla zaklopka kredence na porcelanu pušča kaplje dežja. Ledene sveče se ne talijo več. Prišla je odjuga in posušila kapljice v green room - u. Parket se je napojil vode in dvignil je sidro.

Neotésan anarhist in odgovoren boem za danes in jutri, ko akt kaže levi iztegnjeni sredinec - vsem nam ! In parket se še kar dviguje. Dosegel je srehe hiš. Do dimnikov ne zmore. Razprem dežnik, da iz lasnih priključkov Božji urin čredi ovác, ne spere ubrizganega značaja. Razprem ga, da voda ne odplakne še mene.

Popkovnica je pretrgana. Popki žafrana se celijo. Kmalu bo konec te zime in preštevali bomo žrtve. Ducat njih skrivomà kuka iz žepnega predela suknjé - zeléni zavist na polju, in cepivu pojenja učinek.

Kriv bo dvignjen parket, kriv bo mesec v letu, ki je ustvaril ledene podobe. Kriva bo Vesna. Krive bodo zimske počitnice šolarjev in vremenske razmere. Krive bodo žabe na Ljubljanskem barju, ker so se parile brez zaščite. Kriva bo voda, ki je dvignila prah do podstrešja.

Tretji val... _Dobrodošel v naših srcih. 

Jernej Jager