Forum

BRANJE in PISANJE - razmišljamo ...

Pozdravček, med komentarji k pesmim sem v zadnjem času opazila precej odzivov, ki bi jih lahko poimenovali s skupnim naslovom: o branju / pisanju na splošno.

Že kot otroci se naučimo pisati in brati. Nekateri malčki zelo zgodaj sami zahtevajo (ob branju staršev), da imenujemo črke, ker hitro spoznajo, da je to, kar beremo, vedno enako. Ugotovijo, da je tisto, kar omogoča vedno enako zgodbo, njen zapis. In ta zapis so črke. Kmalu pričenjajo pisati svoje ime, imena sorojencev ... Pisati se naučijo tako rekoč igrivo. In pogosto je tako tudi z njihovim branjem. In so taki, ki jim črke kot znaki delajo preglavice in si lažje zapomnijo vizualno podobo cele besede, jo prepoznajo in imenujejo, posamičnih črk v njej pa ne. Lomljenje besed na glasove  je zanje mučno. In vendar se tja do sredine osnovne šole ali vsaj do njenega izteka nekako vsi naučimo brati in prepoznavati pomen tistega, kar prinašajo tako in drugače združene črke.

Branje nam odpira prostore vedenj, ki so se nakopičila skozi razvoj človeštva.  Zakladnica literature in čtiva je nepreštevna. Pri branju (glede na dosegljivost in raznolikost besedil) pa moramo biti selektivni in izbiramo tisto, kar nam je všeč, kar potrebujemo (se informiramo) ali s čimer rastemo in se razvijamo.

Pisati se tudi naučimo postopno; najprej kratke in preproste povedi, kasneje bolj zložene in razširjene. Pisanje postane orodje, ki nam omogoča, da se izražamo. Pisati moramo celo življenje v različnih službenih, družbenih in družabnih okvirih. Razvijati svoje področje od tam, do koder se je prikopalo doslej. Utemeljevati svoja mnenja, pisati dopise, prošnje, opravičila, obvestila ... 

In obstajamo  tudi taki, ki s pisanjem ustvarjamo literarna besedila, da bi popisali svet in svoje razumevanje ali občutenje tega, kar se (nam) dogaja. Želimo ustvariti nekaj svojega, ki pa bo hkrati komuniciralo z ostalimi. Želimo, da bi naše zapisane besede (pesmi, zgodbe, zapisi ...) spodbudile misli, občutja, nova vprašanja in odgovore, tehtanja in izzive ... pri bralcih.

Branje in pisanje sta neločljivo povezana, in vendar se zdi, da če je branje brez pisanja mogoče, pisanje brez branja  ni (nekje sem prebrala, da je celo nevarno).

 

Zato ste tudi vi vabljeni k razmišljanju o branju in pisanju. Sta povezana in kako? Kaj vam pomeni branje in kako vpliva na pisanje? Ali je mogoče pisanje brez branja in kakšno je takrat? - dobrodošli tudi, da oblikujete nova vprašanja, ki jih nisem zastavila v tem kratkem uvodnem razmišljanju, pa bi jih v tej zvezi morala ...

 

Mirjam Dular

Poslano:
21. 02. 2021 ob 17:38

Pavle Kunaver je bil mogoče enciklopedist.

Zastavica

Ananda

Poslano:
21. 02. 2021 ob 19:39
Spremenjeno:
21. 02. 2021 ob 19:40

Branje in pisanje je povezano. Zagotovo smo vsi, ki pišemo, v otroštvu ogromnooo brali. Mogoče še sami nismo vedeli, zakaj toliko beremo, a skozi vse to branje smo se napolnili z lepoto, ki smo se jo naučili tudi deliti z drugimi preko ustnega in pisnega izražanja. Če ne bi najprej brali, nam sploh ne bi prišlo na misel, da lahko tudi pišemo.

Nekateri so v odraslosti branje opustili, a že prebranega ne morejo odbrati. :)


Zastavica

Helena Zemljič (MalaSenca)

urednica

Poslano:
21. 02. 2021 ob 20:05
Spremenjeno:
22. 02. 2021 ob 00:33

Zame je branje predvsem nabiranje informacij, tudi čustvenih (torej iskanje nekega čustvenega doživetja), ki se potem nalaga v meni. Nobena od teh informacij ni nujna za moje pisanje, jih pa zelo rada uporabim - od navezav, sloga, tem, motivov (kot vneto porabljam tudi vse, kar ljudje govorijo v moji bližini ali počnejo - pa me nihče ne toži zaradi avtorskih ;)) ... ki jih nato seveda porabim po svoje. 

Če v svojem pisanju želiš izpisati zgolj in samo svoje notranje doživljanje, ti seveda bralne informacije ne pomagajo kaj dosti. Sam si dovolj. Če pa želiš pisati univerzalno (po možnosti tudi dobro) in ne računaš zgolj na empatijo in podobno izkustvo svojega bralca, prebrano zelo pomaga - naučiš se namreč pretvoriti svoje misli v univerzalno zgodbo vsakogar. 

Strah pred tem, da boš ob preveč prebranem vede ali nevede pobral tuje ideje ter slog in ti bo zmanjkalo svojega ni upravičen, če dovolj zaupaš v lastno "bit". :) Kopirajo samo tisti, ki nimajo dovolj "sebe" (s tem mislim slog in temo). Vse ostale prebrano krepi. ;) 

No, vse predpostavlja, da želiš brati v samem štartu. :D

Zastavica

Mirjam Dular

Poslano:
21. 02. 2021 ob 20:57

Helenin 3. odstavek, "strah": fajn, da si to izpostavila! Jaz sem se tudi nekoč "bala", da bom kopirala. Ampak dejansko se to ne zgodi, ne kopiraš (OK, razen če res kopiraš), ampak te branje (dobrih) besedil drugih avtorjev le okrepi, ti in tvoja bit pa ohranita identiteti. Enkrat sem si to razložila s prispodobo pisave, tj. prostoročno pisanje. Lahko poskušaš kopirati obliko, valovanje pisave drugega, ampak slej ko prej te vrže nazaj v tvoje lastno "risanje".

Zastavica

Tanja Ocelić

Poslano:
21. 02. 2021 ob 22:27

Začela sem pisati v vama tujem, svojem materinem jeziku, prav tako brati... danes  po 30 letih berem in pišem v obeh, ker če sem hotela pisati tudi v vašem oz svojem pogovornem sem seveda mogla tudi veliko brati, se ga naučiti, obvladati... :D... ... zadnja leta res manj berem ker več pišem, tudi zdaj ko me s poezijo ni več med vami, pišem ... svojih inspiracij ne najdem v knjigah, vaši poeziji temveč jo črpam iz svojega življenja... tako kot brati in pisati že leta se učim slišati (tudi kar se ne sliši), videti, opazovati (tudi kar se ne vidi), zaznati (kar sama občutim na svoji koži, v srcu, duši)...

Na samem začetku pisanja me je nekdo spodbudno potolažil z besedami, da je prav če nisem veliko načitana in nimam še svojega vzornika da me premami v svoje verze. Danes sem mu hvaležna za te besede. Zakaj? Ker to kar sem, sem se preoblikovala v jaz, edina v svojem stilu, načinu pisanja.

( Moja prva podčrtanka na tem portalu 2014 je bila kratkica IGLA V SRCU ...zakaj so tisti kateri so pred njo pesnili cele romane odenkrat PRIŠLI... in svoje pesmi prerezali na pol?... sam vprašam, ker me ferbec matra :))) )

Morda me večina od vas ima za bauu bauu a še zdaleč nisem takšna. Sem samo tipična škorpionka katera ima rada iskrenost, pravičnost, resnico in čisto poezijo čistega srca. Tudi kadar sem polna strupa prej bi usmrtila sebe... verjemite mi!

lp Tanja!

Zastavica

dimitrij

Poslano:
22. 02. 2021 ob 14:46
Spremenjeno:
23. 02. 2021 ob 22:36

Branje in pisanje sta vsekakor v premosorazmerni korelaciji. To sem ugotovil pri sebi.

Do svoje upokojitve je bilo moje branje leposlovja pičlo. Malo zaradi moje malomarnosti, malo zaradi tega, ker so me prej okupirali drugi problemi. Tudi danes ne berem veliko (premalo). Berem pa poezijo, ki je vsakič vir mojega ustvarjanja. Poezija vsakogar je le kontinuiteta poezije drugih. Pred kratkim sem bral pesniško zbirko mlade indijske pesnice Rupi Kaur "med in mleko", ki sicer živi v Kanadi (priporočam). Ukvarja se s patriahalnostjo družine in družbe nasploh in ženske v njej. Med branjem je spontano nastalo nekaj deset peterostišij, katere sem  zapisal skozi optiko ženske duše. Želim povedati le to, da dobra poezija vedno vzbudi in akrivira  potencial, ki ga nosiš v sebi.

Lep pozdrav

Dimitrij




Zastavica

Ananda

Poslano:
22. 02. 2021 ob 15:53

Strinjam se z ugotovitvijo, da nas kvalitetna literatura nahrani in nam poveča ustvarjalni potencial. Branje je lahko le pozitivno. Bi pa dodala, da name isto pozitivno vpliva (in me navdihuje) gledanje kvalitetnih filmov in poslušanje kvalitetne glasbe. Kadar sem pa lena in se hranim samo z slabimi vsebinami (butaste serije itn.), pošteno pade kvaliteta mojega ustvarjanja. Kvalitetne vsebine nas torej jačajo, nekvalitetne pa šibijo (vsaj mene). :)

Dimitrij, hvala za super idejo za branje. Jaz pa trenutno požiram stripe (Dylan Dog), ki so tudi na svoj način genialni. :)

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
22. 02. 2021 ob 16:11
Spremenjeno:
22. 02. 2021 ob 16:22

Odlični odzivi in vpogledi! Navdušena sem. Gotovo se jih nabere še več: všeč mi je  osebni pogled in raznolikost ter smeri, ki se še odpirajo.

In odlična je ta ideja, da ob razmišljanju dodamo še kak namig za branje. Letos sem se odločila, da sodelujem na "mesto bere" - morda ravno zato, da uravnovesim svoje branje - opažam, da potrebujem ravnovesje med branjem različnih zvrsti. Torej po branju poezije nujno potrebujem prozo (kratke zgodbe, biografije, romane ;).

To je zdaj Jon McGregor: Če nihče ne govori o izjemnih stvareh, pri čemer opisuje navadno mesto, ulico, ljudi na tako rahločuten in senzibilen način, prepreden z opisi  zvokov, vonjav, premikanja, občutij ..., da že meji na poezijo ... in kar se zgodi, je lahko v nekogaršnjem življenju zasidrano do konca, čeprav s stališča družbe ni šlo za omembe vredno (vsaj v medijih) nesrečo.

Predvsem se mi zdi pomembno branje tudi za to, ker skozenj pridobivamo besedni zaklad - besede, ki jih uporabljamo v vsakdanjem govoru v različnih legah, običajno ne zadostujejo, ko želimo zapisati pesem ali zgodbo, pri kateri ni pomembna le ideja, ampak tudi način in jezik, s katerim jo ubesedimo.


Zastavica

Srečko Luštrek

Poslano:
23. 02. 2021 ob 09:33

Tuje besede so krasno sredstvo
za lastno (samo)prebiranje.

Zastavica

koni

Poslano:
27. 02. 2021 ob 22:13

Z zanimivim uvodom in vprašanji  si nas povabila k razmišljanju o branju in pisanju, Ana.

Odlični odzivi kažejo, kako široka  je ta tema in kaj vse nam nudi pismenost in kako smo si enotni glede povezanosti branja in pisanja.  Zase lahko rečem, da sta branje in pisanje neločljivo povezana v smislu našega vsakodnevnega življenja in dela … v kontekstu povezanosti med obema veščinama kot si nam ga ponudila v razmišljanje, pa dodajam razmislek predvsem z namenom bogatenja pesniškega izraza.

Tako kot številni bralci, ki prepletajo branje poezije in proze, je zame neustavljiva potreba po pisanju pesmi v različnih pesniških oblikah, kjer je enako pomemben izbor tematike, motiv in iskanje pesniških podob, da izbrane besede zaživijo v novih pomenih … za pesem v formi pa poleg vsega naštetega in prodornega sporočila izstopijo tudi ljubezen do rimane poezije in neke vrste ustvarjalna samodisciplina za sledenje zahtevam strukture rimanja, ubranega ritma in metruma. Mislim, da prav ob pisanju oblikovane poezije spoznavamo pomen tistega, kar smo se o zlogih, predlogih, deljenju besed, artikulaciji besed in stavkov učili že v osnovni šoli in prav ob branju pesmi, njihovi interpretaciji pred javnostjo se zavemo, kako pomembna je vaja v  branju s poudarkom, naglas.

V smislu pesniškega izraza, poetičnosti jezika v pesmih, ki zaobjemajo izraze čustvenih stanj, trenutkov soočanja s seboj, motivike narave, nostalgičnih spominov in pričakovanj ... svoje pesmi na branje vežem ob in po pisanju, ob nastajanju in ob zaključevanju zapisanega. Branje, vezano na prebrana literarna dela, ki se usidrajo ali pustijo v  meni pečat za nova snovanja, so mi dobrodošla zgolj za pristop k pisanju in k zapisom razpoloženj, doživetij, razmišljanj. 

Če zmanjka vsega okrog mene, knjig za branje prav gotovo ne sme zmanjkati. Ne glede na čas, starost, razmere to prav gotovo niso zgolj zgodbe in romani domačih i tujih avtorjev, ampak so predvsem tudi zbrana dela naših pesnikov in pisateljev, zborniki in strokovna dela, ob pisanju pesmi pa kot nepogrešljivi tudi slovarji, leksikoni …  in ne nazadnje portal pesem si, kjer lahko berem, objavljam, se učim, komentiram, obveščam in sem obveščena, zadnje čase pa tudi poslušam in gledam ter se družim s širokim krogom ljubiteljev poezije. So darila, ki prinašajo bogastvo in je darilo, ki z učinkovitim branjem in pisanjem osmišlja življenje, ko povezuje razsute drobce na videz kaotičnega in naključnega, reflektira življenjske vrednote ter išče pot do drugih.

Uspešno sodelovanje na »mesto bere«, Ana in bogastvo spoznanj ob iskanju ravnovesja med branjem različnih zvrsti ti želim.

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
28. 02. 2021 ob 19:16

Koni, z veseljem sem prebrala tudi tvoje razmišljanje in kot sama povzemaš, smo si glede tega precej enotni. Zelo pa me veseli, ker je vsak s svojim prispevkom odškrnil dodatna vratca v nova razmišljanja o tem, kako sta branje in pisanje povezana.

Seveda s tem ne zapiram teme, le izražam navdušenje nad vašimi prispevki,

lp, Ana

Zastavica

Ananda

Poslano:
28. 02. 2021 ob 19:29

Kako lep zapis, Breda!

Tudi jaz izražam navdušenje nad komentarjem in pesmimi v formi (čeprav sama v nisem vešča v tej disciplini).

Čudovit večer ti želim! *****

Zastavica

Sašo Zorc Florjanski

Poslano:
01. 03. 2021 ob 08:54
Spremenjeno:
02. 03. 2021 ob 11:36

Predvsem v branju mi je bilo vedno najti neki smisel, tisti movens agens, ki krepi srce in duha ... Pisanje, ali bolje, ta moj večni poskus pisanja ... no ja ... res bolj kot ne ostaja tam nekje na porobju ... To večno dilemo zakaj pišem, znajo vrhunski pisci poezije in proze bolje opredeliti ... (Bredin komentar se mi zdi, da je več kot samo približek temu vprašanju).

Lep pozdrav,

Sašo          

     

Zastavica

Komentiranje je zaprto!