Ker kaj puščaš za seboj,
ko greš na pot, od doma domov.
V cekarju ananas, šunka in
ledene kocke Kraš. Ker kaj
je sto let gor ali dol, stoletne
vode se vrnejo, zveste imenu,
izpraznijo ritual praznika.
Z avtobusom ni dalj kot peš.
Z ladjo s celine na celino,
s sendvičem v malhi, s tablico
čokolade zamahneš, a se stre.
Saj ko enkrat prideš domov,
naenkrat doma ni več.
————
* Thomas Wolfe
To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:
Vsa ta odhajanja in prihajanja, ki se jih ne zavedamo, postanejo nenadoma tako oprijemljiva ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!