Z brega tiho opazujem,
globine stihov o tebi kujem.
Čez mesta polja in naselja,
vijuga tvoja paradira.
Pred tabo se ne morem skriti,
na mostu jokam do obisti.
V oči prikrade se kot vrtinec,
misel grešna na moj konec.
Daj vzemi me prelepa reka,
naj bom tvoj na vekov veka.
S teboj bi plul po rekah močnih,
v morju konec ali pločnik.
Misli bere objokuje,
zeleno barvo solza reki kuje.
