turbulentne vibracije
okrog tebe
v prostoru
ki po mrtvilu diši
in po potuhnjenih strasteh
tvojih prepovedanih korakov
ki šepetaje vabijo
na nova potovanja
kisli nasmehi pa
prežemajo okus
namaza na kruhu
tvojega zajtrka
pred očmi radovednih
si povzdigoval glas
in pesti proti
programiranem ustrahovanju
okronan z avreolo
mesečinastih las
in s simbolom korone
na ogrlici
grb domovine
izgubljen je
v ustavljenem času
v vseobsegajoči
virusomanični manipulaciji
s temnimi oblaki
na vseh straneh horizonta
kaže da so globoka brezna
obrnila svoja dna
proti vesolju
in čakajo na smrt
neke zvezde
da bi blesk njenega
izdiha
postal svetloba
vgrajena v kakšen
žarek upanja
''... da bi blesk njenega
izdiha
postal svetloba
vgrajena v kakšen
žarek upanja''.
Ja, Bravo, JUR. Res izgleda, da se bo moralo obrniti še kaj več kot kakšno brezno, da se bo ta nemogoča situacija spremenila in bomo normalno dihali. Pa ne mislim samo na korono, tvojo pesem se da brati tudi kot močno družbeno kritično sporočilo.
lp lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jure Drljepan (JUR)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!