*
Drevesa
barvajo gladino.
Vsak list je vonj
po nebu.
Obraz
pestuje
lici,
sonce
svoj pristan.
Veter
vetru
brat,
ponudi krila.
Oči
spokojne,
zrejo
v daljave.
Kjer se sprimejo
z obzorjem.
Most,
brv
stkana
iz miline.
Sama sebi ti
poležeš slike v dlan.
Pest,
zdaj ni več mlinski kamen,
ne drobi jih
v večni prah.
Bravo Salke, čudovita ... kot vedno tvoje pesmi na takle način!
Hvala vam Nemesis, Sabina, Majda in Luka.
Lepi pozdravi, Salke
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
- 27. 09. 2019 ob 13:26
- Prebrano 606 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 168.44
- Število ocen: 10