V meni bije se duševni boj.
Ne vem, kaj to je zdaj z menoj!
Kot Črtomir strmim v vodo,
da končal bi srca usodo.
Kdo kriv je mojega trpljenja,
kdo greni sladkobo mojega življenja?
Morda ti si kriva, ki te izgubljam,
naj mar tvojo sliko zdaj poljubljam?
Sem kot list v vetru jesenskem,
zdaj, zdaj, lahko na zemljo padem.
In zemlja bo končala moje gorje,
z mano bo pokopana ljubezen do te.
Grenko grenka misel.....
Kot čas v katerem se sprašujemo, kaj pa jaz, kaj me čaka, ko bo za mano ta nesrečni plaz?
Lep pozdrav
Hvala za vaš odziv, Katica, Damjana in Felix!
Lp, Drago
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: DragoM
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!