Samsara
kot skupek iker
grozdijo v zatrepih niča duše
in sanjajo
bol, žalosti, radosti
ki jih preceja človek skozi čute
ostanejo mu le minute
ko iz melodije stare kakor svet
zveni v koroni prhkih srtun
in ni mu mar za krvaveče žulje
da le umira kot Odette
v čakanju na Siegfriede
je vsa lepota
zatem se jezero umiri
odteče z odra
labodka poleti v spanje
od tam bi zopet zaplesala
ukleta ali ne
želje
želje
oh, to iskanje, upanje in zmote
sni
ki jih živimo od nekje drugje
kdo ve
kdo ve
če še kdaj pridem
črna in bela
KORONA je znak s polkrogom in piko nad ali pod noto, ki jo podaljša vsaj za 100% (‘corona’).
''....bol, žalosti, radosti
ki jih preceja človek skozi čute
ostanejo mu le minute
ko iz melodije stare kakor svet
zveni v koroni prhkih srtun...''
Spretno i zanimljivo si ovu temu razradila, draga Irena.
Pozdrav, Katica
"oh, to iskanje, upanje in zmote
sni
ki jih živimo od nekje drugje."
O romarji, ki hodite sanjaje morda o nedosegljivem,
prihajate iz krajev tako daljnih kot je vaš videz. (Dante)
Čestitke.
Draga Katica, najlepša hvala. Minljivost in vprašanje kam, sta vsaj sve reči, ki me od nekdaj skorajda obsedata.
Lp
pi
Dragi Svit, veliki mojster je znal in morda celo vedel, jaz se le sprašujem, Nenehoma. In ko sem že blizu Sidhartine reke (Hesse), me spet ponese v nevednost.
Hvala in lp
i
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 07. 02. 2021 ob 23:14
- Prebrano 384 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 98.88
- Število ocen: 11