hja, ni nedolžno. ampak pustmo to :D.

Škoda je pustiti zabavno razpravo.

Mene npr. res zanima, katere teme so dovolj pomembne za pesmi in katere ne.

eh, tist je bla hudomušna egocentrična izjava :D

ne bi se preveč fokusiral na to, kar mam js za rečt :Đ

Dodajam eno kost: ne gre za "kaj", ampak za "kako". :)

(Če se smem vključit, seveda.)

Po moje se smeš, Helena, čeprav je kapo-di-banda tu Ananda. Kaj ne kaj ampak kako?

Npr.J, Dejan je precej bolj enostavno, ali pa Denis. Je kar zanimivo, kar imaš ti za rečt.

Tako preprosta pesem je odprla burno razpravo ... Če to ni umetnost! :) 

Nisem, kapo(ne) Al pa sem? Vi se kar razpišite! Zelo me veseli, da se je pridružila še Helena! Res je, o vsem lahko pišemo, ni pa vse pesem.

 Saj mogoče ta moj opis šetnje po Vojvodini res ni pesem - ni forme, ni metafor, samo nek bežen priokus večnosti in romantike v ozadju. :)

Kat se tiče druge dileme pa: Kdor piše pesmi, pès ni. :D  

On the internet, nobody knows you're a dog.

Eh, pozabila vzpostavit kontekst svoje izjave. 

Mirjam, poskušam odgovarjat na tvoje vprašanje, katere teme so pomembne. :) 

No, sploh se mi zdi to zanimivo vprašanje, ker gre pri pisanju bolj za to, kako uspeš nekaj povedati, ne kaj. Sploh pri poeziji, intimen, v lastno logiko zavit vtis lahko poveš tako, da postane univerzalno. To je pa nekako cilj, ali?

Čeprav si lahko kar nasprotujem s kakšno družbeno "dolžnostjo" pesnikov (zavoljo pragmatike se ne bom spuščala v definicijo te besede), po kateri moramo osveščati ljudi ...

Torej, všeč mi je ta tema za razmislek, to sem hotela povedati. :D

Helena, se strinjam!

Po mojem mnenju je pesnjenje več stvari:

1. Igranje z besedami - iskanje mej jezika

2. Opis nečesa, kar je v nas vzbudilo neko čustvo in poskusiti to čustvo vzbuditi v bralcu

3. Pisanje v formi / s tem, da se moramo vprašati, če je samo forma dovolj. Ali je forma brez vsebine pesem?

4. Nizanje abstraktnih/sanjskih podob - raziskovanje človekove podzsvesti.

5. Ustvarjanje lepote - poskus v bralcu vzbuditi čustvo sublimacije

6. Opis univerzalne človeške izkušnje

Še kaj bi se našlo ... :) 

Pozdravček, Ananda, najprej k pesmi (nekaj drobnarij):

Šetnja

Pojdiva na sprehod

po blatnih poteh Vojvodine.

Ko se bova privadila (Česa ali čemu?)

glasnega kikirikanja      glasnemu kikirikanju

in divjega laježa,            in divjemu laježu,

bova že pri salašu,

obdanem z orehi

in visoko žičnato ograjo.

Potem pa samo še naravnost,

mimo

senikov,

kombajnov 

in okrušenih fasad - 

tam pri njivi

se cesta konča.

Sicer pa res imenitna tema: sem odprla debato na forumu in

super bi bilo, če si ji pridružite kar tam: https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/152307/o_cem_pisati

Lp,

Ana

Ana,

hvala za popravek začetka! Res veli ko bolje zveni samo pojdiva, še nekaj romantike doda! ♡ 

V mislih sem imela privaditi se česa (kot piše), to sem pustila nespremenjeno.

Ja, kako zanimiva debata se je razvila, upam, da se nadaljuje na forumu! :) :) 

Lep dan še naprej! ☆☆ 

Čestitke, ta konec se lahko zdi ne le konec kolovoza, ampak konec poti in tudi žice niso kar tako (skratka, pesem lahko dojamemo tudi kot pot skozi življenje, v katerem se osebni kraji vedno dotikajo družbenega ... lp,

Ana

P. S. Upam, da bo ta tema, ki se je tu tako razvnela, povzročila tudi še kak vaš komentar v forumski temi ;)

Hvala za podčrtanko, ogromno mi pomeni. ♡

No, eto, pesem je bolj globoka, kot se zdi na prvi pogled, samo pozornega bralca potrebuje! :)  :) 

Lepo nedeljo želim! 

Poznam u nulo, jao meni, blago tebi, a tek kolači...daj prjavi kako novo, lipi pozdrav od m.

A tek kolači! Novo! Oma! Lp, od m.

Miko, si tudi iz teh krajev? Jaaaaa, šampita! :D Pa tudi naša kremšnita, če se ne motim, izvira iz Vojvodine oz. vsaj njen izumitelj je Vojvođan.

Lepe praznike želim!! *******