Camera obscura
če sem le igralec v simulaciji življenja
imam redko srečo
da me je v igro naložil prikrit romantik
če sem resnična med resničnimi ljudmi
imam redko srečo
zavedanja
da smo projekcije svojih misli
in hkrati žalovalka
za vsemi projektanti
z zavrženim znanjem
za ščepec zlagane moči
ker danes je list na veji pordel
meglice nad gozdom se plazijo iz krošenj
na smrečju se lesketajo vodne kapljice
in jaz pojem po cesti
med ljudmi
ki me čudno gledajo
morda si bodo pričeli mrmrati isto melodijo
Ker sem, čeprav narejen, iz čiste luči, je vse v mojih rokah, ne da bi podcenjeval vir vesoljne moči.
Čestitke.
taka, za nekajkrat jo prebrati. dobra. :)
(samo naslov mi ne gre k pesmi)
Hvala, Mirjam.
Temna soba. Zatesnjena. Ne vemo, kaj je zunaj. Znotraj svetlobnega žarka, vidimo. Smo videni. Pa še - za cel esej :)
Ne vem, zakaj se mi je v misli prikradel film Blade Runner. V tej pesmi se p. s. odloči za izbiranje lepih trenutkov te "igre", ki jo imenujemo življenje ... čestitke,
lp, Ana
Najlepša hvala, Ana.
Za komentar, ki je ožel bistvo in črtice.
Lp
Pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 06. 01. 2021 ob 10:51
- Prebrano 460 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 231.82
- Število ocen: 11