Zaznave
Ko bom s prsti polzela po
vonju majic
se bom spominjala tvojih
rjavo zelenih oči,
ko so tonile v skupnih
ritmih srca.
Letalo bo vzletelo
in metulji, ki sem jih
pozabila izpustiti iz trebuha
se bodo zabubili
v slonokoščene stolpe.
Iz njih bodo muzejini
pozivali k okusu vrnitve.
En mesec minus pet dni
bo obležal na mojem vratu,
privezan kot šal zaradi vonja
kristalnega ivja.
Medtem, ko se bo na ulicah
prebujala kastanjeta in jutranje sonce
in bodo tvoje oči še prešite s tkanino,
bom odštela še en dan …
Popoldne bom na trgu
kramljala z markizom Pubolskim
o vztrajnosti spomina …
In čez mehke, stopljene ure
bodo gazile mravlje in muhe
in jaz bi želela,
da jih raztrgajo, zaustavijo,
kot sva ga nekega popoldneva
želela sama …
In ko se vrnem te bom
razmršenih las v bosem
poletnem krilu
prebudila z nasmehom.
Komentiranje je zaprto!
1.jpg "Nemo")
Napisal/a: Nemo
- 03. 07. 2009 ob 19:17
- Prebrano 890 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 180
