Nauči me vonjati sneg
in ga zaobjeti s konico jezika,
oblizniti njegove dlani
in se nasmihati njegovemu
ritmu drhtenja v toplih rokah.
In to bo pouk v mesečini,
ker je luna prav tako
nestalna kot sneg
in zavaja, izginja.
In ko bom na most jezika
nanizala barve snega
se bo ta spustil
v majhne potoke sline
in zaplaval v oceanu
zvočne stene neba.
Z molom na jeziku
in s hladno ekstazo
na glasilkah
bom potešena,
ker si me naučil
vonjati sneg
tiste pomladi …
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nemo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!