
Pozabim na tesla**
podnevi; privlačnost me greje.
Teme ne pozabim
ponoči; periodika me navdihuje.
Z vasovanja se vračam nocoj,
(nisem pel podoknic, folklora je razveljavljena),
pedala vrtim avtonomno, sončno uro zamujam,
— ¿je bil le sen, magija kresne noči, Oberonove metamorfoze? —
mrak se mrčavo mota med kolovozi,
votloglavi stvor mi zastira horizont,
a moja motivacija ostaja romantična,
trajno vztraja v ravnanju idolov; Edison
je ukanil Tesla. Večnost strne poljub.
———————
* Naslov ni povezan z esejističnim romanom Izidorja Cankarja, S poti.
** T(esla) je enota za gostoto magnetnega polja, po Nikoli Teslu, izumitelju generatorja izmeničnega toka, ki je trdil, da bi električna energija morala biti vsem na voljo brezplačno.
To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:
Foto in zamisel: D. K.
Tesla ♡! Največji poet med fiziki ali največji fizik med poeti?
Ljubil je belo golobico...
(No, ne vem, če je res bila bele barve.)
Mirjam, ja, o tem govorim! ♡ Pa kako fejst je bil drugače!! ♡♡ Točka za golobico, nula za vse ostale ženske na planetu. :/ :)
Sen kresne noči in vse te (električne) napetosti in metamorfoze ... skrivnostna pesem, ki nas razsvetljuje, čestitke,
lp, Ana
Hvala, Ana.
Mirjam
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!