njemu
Ni nikdar zares se nosil,
bil prestrašen, godrnjav,
se od bolečine trosil,
bil pod kožo je krvav.
Tiho kot je potok tekel,
se je skrival med ljudmi,
mi ljubezni ni odrekel,
ker zares si me želi.
Jaz pa vedno upam večno,
ker za njega jaz živim,
zdaj se ljubiva, presrečno.
Čas pa teče, se bojim,
da izšlo se bo nesrečno,
če ga danes izgubim.
urednica
Poslano:
24. 11. 2020 ob 17:49
Spremenjeno:
24. 11. 2020 ob 18:49
Pozdravček, orion, dobrodošel/la na Pesem si, lepo da si se nam pridružil/a,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: orion
- 21. 11. 2020 ob 09:50
- Prebrano 281 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 60.51
- Število ocen: 5