
Z vhodnimi vrati, ki se ne dajo zakleniti.
S škripajočimi lesenimi stopnicami.
S kramo ob zidu, kjer odpada omet.
Z vonjem brezizhodnosti.
V hišo številka 19 zavijejo koraki noči.
Številka 1, 2 in 3.
Številka 1 v drugo nadstropje.
Jok in prepiri otrok dolgo v noč.
Nihče jih ne mara.
Številka 2 v prvo nadstropje.
Mož, cele dneve sam, v hudih bolečinah.
Ni denarja za zdravila.
Številka 3 v pritličje.
V temačno čumnato.
Brez obiskov.
Hiša številka 19 ni nikoli prazna.
Če odpreš vrata, ne vidiš konca.
Lepa, žalostna, realistična, huda do amena! Jaz bi samo osebe/korake odštevilčila in jih magari imenovala z a, b in c, ker je že hiša oštevilčena, ampak ni pomembno in kdo sem jaz, da pametujem. Pesem mi je pa ena najlepših tu gori in mi je prav hudo, da ne morem potegniti do 100 :-), poklon!
Hvala za odziv, mi je kar toplo pri srcu.
Številke bom pustila, ker se nanašajo na predhodne pesmi. Koraki, Koraki 2 in Koraki 3. Ko sem začela pisati, nisem imela nikokar konkretnega v mislih in nisem načrtovala treh pesmi. So se kar zgodile in ko so bile napisane, sem se zavedla, da sem pisala o stanovalcih ene hiše in je danes ob prebujanju nastal ta preblisk, ki sem ga zapisala in takoj poslala.
Sončne pozdrave, Nada
Temna stran družbe - BEDA !
Zapiramo srca, zatiskamo oči
in pozabljamo, da ima medalja dve plati !
Dobra, kritična ! Všeč !!
Lp, Drago
Tudi meni je všeč, bi pa izpustila zadnjo kitico (ki se obrne v prvoosebno pripovedovalko), kar zapre pesem (seveda je to samo moje mnenje),
lp, Ana
Zdravo!
Z zaključkom zgleda da večkrat oslabim sporočilo.
Popravljeno, Nada
Všeč mi je ta konec: ki je lahko začetek novih in novih šteivlk, brezimnih, nesrečnih ... pesem je življenje in zato si ne zatiska oči pred ničemer,
čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!