Iz kozmosa hipoma, nenadoma,
prileti dar v obliki navdiha,
kot neoprijemljiva, brezoblična,
neobdelana gmota iz prepiha
in že sledi navdušujoče
razkosavanje, trganje, dolbenje
brezoblične gmote navdiha iz sanj,
ko poizkusiš vdihniti podobo kocke vanj
nato sledi mukotrpno sekanje,
rezanje, klesanje ustvarjene kocke,
ko poizkušaš dobiti vsaj približno
podobo v liku dodekaedra
potem sledi vztrajno piljenje,
brušenje dvanajstkratne podobe petkotne,
ko poizkušaš dobiti vsaj približni
lik krogle brezrobne,
zatem sledi dokončno poliranje,
lepanje, honanje krogline podobe
in morda, morda se ti posreči ustvariti
mali okrogli blesteči biser – umetnino,
če ti medtem že zdavnaj ni postalo žal,
da vnemar nisi pustil iz kozmosa ta dar,
kar v obliki brezobličnega,
neobdelanega prepiha iz navdiha.
Komentiranje je zaprto!