
… mi boš sledil.
Brez vprašanj, dvomov.
Do kraja, kjer bova objeta spala
v postelji spominov.
Ob tem ko bodo ugašale zvezde
in se istočasno rojevale nove.
Poslušala bova pesmi preteklosti,
ki jih bo pelo vesolje.
Tam te bodo čakale moje ustnice
v šepetanju strasti, neizmerne ljubezni.
Ponudila ti bom sebe,
dušo, vsak delček telesa.
Ponudila globino spominov.
Toda
do takrat …
samo bodi z mano.
Nekoč …
Všeč, obljublja, samo verjeti je treba. Ali v prvem verzu manjka L?
Dunja, hvala lepa, popravil. Res je, na našem "potovanju" je vse mogoče.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Stojan Knez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!